Dokler otroku dodajamo mlečno formulo, poskrbimo, da ima dodane probiotike. Ko otrok preide na navadno mleko, pa je priporočljivo dodajati probiotike. Dokler otrok ne more pojesti kapsule, stresemo vsebino kapsule v hrano, premešamo in damo otroku. Takoj ko otrok lahko poje kapsulo, pa naj vsak večer poje eno pred spanjem. Tako poskrbimo za dobro in urejeno prebavo, presnovo, dober imunski sistem in odlično počutje.

Zadnjih nekaj let se strokovnjaki vse bolj zavedajo pomembne vloge črevesne flore za razvoj še ne popolnoma razvitega dojenčkovega imunskega sistema. Za razliko od patogenov, fiziološka črevesna flora spodbuja razvoj dojenčkovega imunskega sistema ne da bi pri tem obstajala nevarnost za razvoj bolezni.

V zgodnjem otroštvu črevesna flora dokazano igra ključno vlogo pri razvoju črevesne funkcije in imunskega sistema. Več študij izvedenih v zadnjem času je razkrilo, da materino mleko ni le vir prebiotičnih sestavin, ampak tudi vir probiotičnih kultur _1-6. Glede na našo hipotezo bi lahko prednosti dojenja pripisali prisotnosti probiotičnih vrst mikroorganizmov skupaj z oligosaharidi, ki v materinem mleku učinkujejo kot prebiotiki; ena izmed teh prednost je na primer manjša pogostost želodčno-črevesnih okužb pri dojenih otrocih v primerjavi s tistimi, ki se hranijo z mlečno formulo. Zastavlja se vprašanje, ali je kombinacija teh dveh sestavnih delov v mlečni formuli izdelani po vzoru materinega mleka, varna in ali ima praktične prednosti. Da bi dobili odgovor na zastavljena vprašanja, sta bili nedavno izvedeni dve placebo randomizirani kontrolirani raziskavi. Prva raziskava je bila izvedena z nadaljevalnimi mlečnimi formulami ₇, druga pa z začetnimi mlečnimi formulami. Predstavitev prvih rezultatov sledi spodaj.

Namen raziskave je bil preveriti, kako prebiotična in probiotična nadaljevalna formula učinkuje na pogostost okužb, na rast in razvoj otrok med šestim in dvanajstim mesecem starosti, v primerjavi z otroško mlečno formulo, ki je osnovana le na prebiotikih (kratek opis tega, kako je bila študija zasnovana, je podan v okvirčku spodaj). Dokazana je bila zelo dobra toleranca mlečne formule. V času raziskave so se otroci v obeh skupinah razvijali v skladu s starostjo in standardnimi krivuljami rasti, ki so podane za otroke v Španiji ₈.

Ob zaključku raziskave lahko rečemo, da so imeli otroci v raziskovani skupini znatno manj primerov želodčno-črevesnih (-46%) in respiratornih okužb (-26%) kot otroci v kontrolni skupini. V blatu otrok iz raziskovane skupine pa je bilo na koncu študijskega obdobja zaznati znatno več laktobacilov in bifidobakterij kot v blatu otrok iz kontrolne skupine.

Kot posledica teh pozitivnih rezultatov je bila naknadno izvedena še raziskava s prebiotično in probiotično mlečno formulo pri novorojenčkih. Zasnova raziskave je bila podobna zasnovi prejšnje raziskave, z izjemo dejstva, da so bili novorojenčki (n=137;) v raziskavo vključeni v prvem mesecu po rojstvu. Klinični testi in jemanje vzorcev blata so bili opravljeni na začetku in po koncu dveh, štirih in šestih mesecev. Načrtovana sta še dva nadaljevalna testa do dopolnjenih 12-ih mesecev starosti. Glavni cilj te študije je bil raziskati varnost prebiotične in probiotične začetne mlečne formule za dojenčke (parametri: povišanje telesne teže, rast v dolžino, obseg glave), sekundarni cilj pa beleženje pogostosti okužb in razlik v črevesni flori.

Kar se tiče povečanja telesne teže, razlik med skupinama ni bilo; rast je bila v obeh skupinah skoraj enaka. Prav tako ni bilo bistvenih razlik kar se tiče količine popite mlečne formule. V obeh skupinah so otroci formulo dobro prenašali – pojavnost kolike, bruhanja in zaprtja.

Pogostost želodčno-črevesnih okužb (primeri diareje) je bila znatno manjša v raziskovani kot v kontrolni skupini, medtem ko glede respiratornih okužb ni bilo opaziti razlik.

Iz tega sledi, da dodajanje prebiotikov in probiotikov v otroške mlečne formule predstavlja nov koncept, ki je mlečne formule še dodatno približal materinemu mleku ter hkrati pomaga pri preprečevanju otroške črevesne okužbe pri ne-dojenih otrocih. VIR

Avtor: Eduardo López-Huertas Estación Experimental del Zaidín, Španski svet za znanstvene raziskave, Granada

1. Gueimonde M et al. Breast milk: A source of bifidobacteria for infant gut development and maturation? Neonatol 2007; 92: 64-66
2. Heikkilä MP et al. Inhibition of staphylococcus aureus by the commensal bacteria of human milk. J Appl Microbiol 2003; 95: 471-478
3. Martin R et al. Diversity of the lactobacillus group in breast milk and vagina of healthy women and potential role in the colonization of the infant gut. J Appl Microbiol 2007; 103: 2638-2644
4. Martin R et al. Human milk is a source of lactic acid bacteria for the infant gut. J Ped 2003; 143: 754-8
5. Martin, R et al. Probiotic potential of 3 lactobacilli strains isolated from breast milk. J Hum Lact 2005, 21: 8-17
6. Jiménez E et al. Assessment of the bacterial diversity of human colostrum by cultural-based techniques. Analysis of the staphylococcal and enterococcal populations. Res Microbiol 2008; 159: 595-601
7. Maldonado J et al. The human human milk probiotic Lactobacillus fermentum CECT 5716 reduces the incidence of gastrointestinal and respiratory infections in infants. A Randomised Controlled Trial comparing a GOS containing follow-on formula vs the same formula containing probiotic. Submitted
8. Sobradillo B, Aguirre A, Aresti U, Bilbao A, Fernández-Ramos A, Lorenzo H et al. Curvas y tablas de crecimiento. Instituto de Investigación sobre crecimiento y desarrollo. Fundación Orbegozo. Bilbao 2004. ISBN: 84-607-9967-0
9. 17th Congress for Adolescent Medicine of the BVKJ