Zakisanost zaradi vpliva okolja in prehrane
V naši hrani oz. živilih je vedno manj mineralnih snovi (makro in mikromineralov) zaradi spremenjene sestave zgornjih plasti zemlje, ki je posledica kislega dežja. Poleg tega sta način intenzivne kmetijske proizvodnje in industrijska predelava glavni vzrok za vedno skromnejšo sestavo mineralnih snovi v vseh prehrambnih izdelkih. Uživanje hitro pripravljenih in gotovih živil z visokim deležem beljakovin (mesa), maščob, ogljikovih hidratov v obliki sladkorja, testenin, kruha in peciva so glavni vzroki za zakisanost telesa. Če temu dodamo še premajhno količino sveže zelenjave in sadja ob pitju sladkih pijač namesto navadne vode, postane zakisanost kronično stanje.

Zakisanost zaradi nikotina, piva, kole in podobnih sladkanih pijač
Seveda velja pravilo zmernosti, vendar kajenje, uživanje piva, močnih alkoholnih pijač in kokakoli podobnih pijač povečuje nastajanje kislin v telesu. Tu velja nasvet, da spremenimo uživanje omenjenih sredstev in jih nadomestimo s povečanim dodajanjem mineralnih snovi.

Zakisanost zaradi psihičnega in telesnega stresa
Naglica in duševno-telesne obremenitve vplivajo na biokemijo telesnih tekočin in dobesedno vodijo v stanje kronične zakisanosti. Seveda nam športna aktivnost ne škoduje, ker se človek povprečno giblje premalo, vendar pa mora ob rednih fizičnih naporih čim prej nadomestiti bazične mineralne snovi.

Zakisanost zaradi shujševalnih diet in postnih kur oz. postenja
Shujševalne diete imajo gotovo svoj pomen za vrnitev telesa v njegovo optimalno težo in za razstrupljanje, ki je danes še posebej pomembno. Med hujšanjem in postenjem pa je treba paziti na povečano sproščanje kislih presnovnih produktov med razgradnjo telesnih tkiv (beljakovine in maščobni depoji), ki močno obremenjujejo kislinsko-bazično ravnovesje. Zato je treba telesu dodajati primerno dnevno količino bazičnih mineralnih snovi (v obliki primerne mešanice bazičnih vitalnih mineralov), da bi preprečili prekomerno črpanje telesnih mineralnih rezerv iz kosti.

Kaj jesti ob zakisanosti?
Jejte veliko sadja in zelenjave. Stremite k temu, da bo ena tretjina vaših obrokov sestavljena iz sveže zelenjave in sadja. Ne kupujte zelenjave v pločevinkah, saj vsebujejo dodano sol, konzervirano sadje pa vsebuje dodan sladkor. Zdrav nasvet je tudi, da polovico krožnika napolnite z zelenjavo, četrtino z ribo ali drugimi beljakovinami, preostalo četrtino pa z manjšim delom škroba (sladki krompir, rjav riž).