Ruski biolog in Nobelov nagrajenec Ilija Ilič Mečnikov je že na začetku 20. stoletja znanstveno spoznal, da nekatere mlečnokislinske bakterije v mleku preprečujejo rast patogenih bakterij in hkrati spodbujajo rast koristnih. On jih je imenoval drugače, toda danes jih predvsem pod vplivom Henrya Tissierja s Pasterjevega inštituta imenujemo bifidobakterije. Med nadaljnjim preučevanjem koristnih bakterij v črevesju so odkrili še druge vrste, med njimi laktobacilus, fusobacterius, bacteroides (ter več vrst kvasovk, prav tako koristnih in patogenih, med njimi Candido Albicans) s skupnim imenom probiotične bakterije.

Probiotiki krepijo naše zdravje, saj uravnavajo mikrofloro in fiziološke ter obrambne mehanizme telesa. Kefir, navadni jogurt, kislo mleko in pinjenec po tej definiciji ne sodijo med probiotike, vendar je njihovo uživanje prav tako zelo priporočljivo.

Po definiciji Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo fao in Svetovne zdravstvene organizacije who so probiotiki živi mikroorganizmi v debelem črevesju, ki koristno

učinkujejo na zdravje gostitelja (človeka), če jih zaužije v zadostnih količinah. Živi mikroorganizmi so lahko kvasovke ali bakterije, vsaka pa mora biti opisana z natančnim imenom seva in registrirana v mednarodni zbirki probiotičnih kultur. Probiotiki krepijo naše zdravje, saj uravnavajo mikrofloro in fiziološke ter obrambne mehanizme telesa. Kefir, navadni jogurt, kislo mleko in pinjenec po tej definiciji ne sodijo med probiotike, vendar je njihovo uživanje prav tako zelo priporočljivo.

… to je nepredstavljivih 10 na 14. potenco teh mikroorganizmov. Znanstveniki navajajo, da je v skupini od 500 do 1.000 različnih vrst teh mikroorganizmov. Večina je koristnih in ščitijo črevesje pred škodljivimi vsiljivci, spodbujajo imunski sistem ter pomagajo pri razgradnji hrane v hranila. Pomembno je, da koristne bakterije zasedajo površino sluznice prebavil in s tem preprečijo, da bi se na sluznico »pripele« patogene bakterije; nato jih z izločanjem protimikrobnih snovi uničijo. Vendar je pri tem koristnem delovanju v organizmu nujen sinergičen učinek več vrst probiotičnih bakterij, da bi bile učinkovite, saj ima vsaka vrsta

nekako »svoje področje delovanja «: ene pomagajo presnavljati laktozo, druge preprečujejo gnitje, tretje zavirajo rast bakterij in glivic, četrte obnavljajo sluznico, pete pomagajo pri absorpciji mineralov. Torej se ena sama vrsta ali dve še ne moreta postaviti po robu škodljivim bakterijam in kvasovkam. Prav tako moramo zagotoviti, da jih ob zaužitju kar največ pride v prebavni trakt, kjer je njihov »resor delovanja«. Nekaj jih ob prehodu skozi »kisel « želodec zagotovo propade, na srečo pa so probiotične bakterije bolj odporne na kislo okolje želodca in žolčne kisline kot druge bakterije. Toda pazimo: antibiotiki so morda najhujši »sovražniki« probiotikov, zato bi morali ob vsakem uživanju antibiotikov v velikih količinah uživati probiotične jogurte ali dopolnila.

Takoj povejmo: novorojenčki še nimajo črevesne flore. Če jih matere dojijo, pridobijo koristne bakterije prek materinega mleka in so zaščiteni pred driskami ter imajo boljši »začetni« imunski sistem, ki se sicer dokončno oblikuje ali »dozori« okrog 5. leta. Nekje do enega leta starosti dojenčki še ne potrebujejo probiotičnih živil, saj dobijo koristne bakterije za normalno črevesno floro prek dobrega materinega mleka. Pozneje pa je treba spodbujati naseljevanje dobre črevesne flore, ki zmanjšuje nevarnost patogene infekcije, črevesni imunski sistem in preprečuje alergije. Dobra mikroflora krepi in obnavlja povrhnjico črevesne sluznice, krepi zorenje črevesnega limfoidnega tkiva in vzdržuje ravnotežje med provnetnimi in protivnetnimi citokini, to je beljakovinami z majhno molekularno maso, ki delujejo kot posredniki med posameznimi elementi imunskega sistema.

Pomembna ugotovitev je, da dobre mlečnokislinske bakterije, zlasti še naravni probiotiki, lahko tudi popravijo poškodovano črevesno sluznico, uravnajo razmerje med dobrimi in škodljivimi mikroorganizmi v črevesju ter odstranijo fekalne encime, ki sicer povzročajo razjede in raka. Prav zato jih je dobro uživati v različnih izdelkih: od probiotičnih jogurtov, kislega mleka in kefirja do kislega zelja.

Dobre mlečnokislinske bakterije, zlasti še probiotike, vnesemo v telo z uživanjem raznolikih živil. S tem si zares zagotovimo široko paleto koristnih mikroorganizmov, ki se s svojim delovanjem medsebojno dopolnjujejo in poskrbijo za zdravo prebavo.

S tem si zares zagotovimo široko paleto koristnih mikroorganizmov. Dobro je redno uživati različne probiotične izdelke ali vsaj nekajkrat na leto narediti enomesečno »kuro« s probiotiki. S tem zagotovo obnovimo črevesno floro in popravimo morebitne poškodbe na črevesju. Kdor redno uživa probiotične bakterije v različnih izdelkih, ta zagotovo ne bo trpel zaradi zapeke, napenjanja ali drisk, prav tako bo razmeroma varen pred slabim imunskim sistemom, nevarnostjo sindroma prepustnega črevesja, alergij zaradi tega in naposled – raka na črevesju. Že probiotični jogurti z dovolj živimi kulturami Lactobacillus bulgaricus in Streptococus thermophilus lahko po raziskavah okrepijo nastajanje interferona gama, ki prebudi in spodbudi imunski sistem, zlasti dejavnost tako imenovanih »ubijalskih celic« in nastajanje protiteles. Probiotične bakterije je mogoče dobiti tudi v dopolnilih, kar je z vidika popravljanja črevesne flore zelo priročno in hitro, toda zavedati se moramo, da dopolnjevanje ni trajno in take dobre bakterije izločimo z blatom, zato jih je ob »kuri« treba uživati redno ter dalj časa. Vir

1. Izdelek je narejen iz polnovrednih živil. Vsebuje ŽIVE koristne bakterije iz mlečnih izdelkov, ki ohranjajo zdravo ravnovesje mikroorganizmov v prebavilih.
2. Spekter bakterij je zelo širok. Zagotavlja enako število petih različnih vrst koristnih bakterij, ki proizvajajo mlečno kislino:
   • Lactobacillus acidophilus
   • Lactobacillus bulgaricus
   • Lactobacillus paracasei
   • Bifidobacterium animalis
   • Streptococcus thermophilus
3. Izdelek je koncentriran. Vsebuje število koristnih bakterij primerljivo z 10 porcijami jogurta ali 5 porcijami mleka z aktivno kulturo Acidophilus.
4. Delovanje je zagotovljeno. Vsaka kapsula zagotavlja telesu vsaj 5 milijard živih mikroorganizmov.
5. Izdelan je iz aktivnih kultur. To je enkraten sistem za zaščito, saj zagotavlja, da čim večje število živih bakterij preživi v želodčni kislini in prispe do črevesja, kjer lahko deluje.
6. Izdelek je prikladen. Vsaka škatla vsebuje tablete za 2 meseca.

Posebna »tehnologija ciljne dobave« varuje dobre bakterije pred kislim in sovražnim okoljem želodca ter zagotovi, da veliko število živih bakterij pride do črevesja. V proizvodnem procesu izdelka Acidophilus Plus so različne vrste bakterij, ki proizvajajo mlečno kislino, zmešane z želatinastimi polisaharidi, ki se ne topijo v kislinah. Le-ti so nato obdani s trdimi želatinskimi kapsulami. Ko kapsula pride v kislo okolje želodca, se stopi, njena vsebina pa je netopna matrica, ki ščiti bakterije. Ko vsebina želodca pride do črevesja, se matrica stopi in sprosti bakterije.
To je to! Te aktivne kulture prispejo torej neposredno do kraja, kjer morajo blagodejno delovati!