Angina se razvije, kadar obrambne sile telesa klonejo pred povzročiteljem.

Angina je akutno bakterijsko vnetje mandljev, ki ga po navadi povzroča betahemolitični streptokok skupine A. Redkeje povzročajo angino stafilokoki, Haemophilus influenzae ali pnevmokoki.

Znani slovenski pediater, že pokojni dr. Tihole, je opažal, da otroci pred angino vedno doživijo neki dogodek, zaradi česar so žalostni, prestrašeni ali jezni. Teh čustev pa ne znajo, ne zmorejo ali ne smejo izraziti. Pojavi se angina. Če živijo še v prenatrpanih prostorih, uživajo revno hrano, se premalo gibajo na svežem zraku in premalo spijo, se jim angine rade ponavljajo.

Angina se začne hitro, brez predhodnih znakov, nenadno s povišano telesno temperaturo in bolečinami v žrelu pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Sluznica žrela je živo rdeča, otekla, na povečanih mandljih so lahko gnojni čepki ali obloge. Tudi vratne bezgavke boleče otečejo. Običajno je brez izcedka iz nosu in kašlja. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa pogosteje potožijo, da jih boli trebuh, neredko tudi bruhajo.