Prehrana za krepitev imunskega sistema

Prehrana za krepitev imunskega sistema

Vemo, da je ravnovesje vseh hranil, pomembnih za človekovo zdravje, nujno za optimalen imunski odziv. Ogromno znanstvenih raziskav je pokazalo posamezne in skupne učinke hranil.1,2,4

Pomanjkanje posameznega hranila ali celo mejno pomanjkanje lahko prepreči, da bi imunski sistem deloval kot optimalno uglašen in uravnotežen!

“Optimalno stanje mikrohranil naj bi podpiralo optimalno delovanje imunskega sistema, kar lahko zmanjša tveganje in posledice okužb, vključno z virusnimi okužbami dihal.2”

     Profesor Mette Berger

Hranila na različne načine podpirajo celovitost zunanjih in notranjih pregrad ter prirojene in pridobljene elemente delovanja imunskega sistema - posredno ali neposredno.

Oglejmo si nekaj najnovejših in nastajajočih znanstvenih dognanj na tem področju:

1. Podpora obrambi črevesne pregrade - neposredna in posredna

Izjemno zanimivo področje raziskav v zadnjem času je poudarilo vlogo celotnega prehranjevalnega vzorca, ki preko mikrobiote pomembno vpliva na naše zdravje. Celotna prehrana ter vsebnost hranilnih snovi in fitohranil oblikujejo sestavo črevesne mikrobiote in občutljivega ekosistema, ki obstaja v črevesni sluznici. Tu so imunske celice in mikrobiota v tesni komunikaciji. Večina imunskih celic v telesu je povezana z limfnim tkivom prebavnega trakta.1

Relativno bogastvo in raznolikost naše črevesne mikrobiote prispevata k naši splošni odpornosti in dobremu počutju.

Prehrana in probiotične bakterije oblikuje črevesno mikrobioto, kar lahko zelo ugodno vpliva na imunski sistem.5,6

Najbolj pozitivni prehranski vzorci za vzpostavitev raznolikega črevesnega mikrobnega ekosistema se kažejo kot tisti, ki temeljijo na polnovredni hrani in vsebujejo veliko rastlinskih živil - kot je mediteranska dieta.7 Dokazano je, da prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin, z visoko vsebnostjo fermentiranih živil in minimalno količino rafiniranih sladkorjev spodbuja razvoj koristne mikrobe.8

V nedavnem pregledu so bili vitamini A, D, C, B6, B12 ter folati, železo in cink posebej poudarjeni zaradi njihove vloge pri ohranjanju strukturne in funkcionalne celovitosti celic sluznice v prirojenih imunskih pregradah.9

Tudi karotenoidi (provitamin A) so bili omenjeni kot tisti, ki imajo ključno imunoregulacijsko vlogo v črevesni pregradi.

2. Podpora dejavnosti prirojenih in pridobljenih imunskih celic

Za odziv celic prirojenega in pridobljenega imunskega sistema so ključnega pomena že omenjeni vitamini (A, D, C, B6, B12 in folat) ter minerali cink, železo, baker in selen.9

Omeniti velja tudi veliko potrebo po energiji, beljakovinah in hranilih, ki jih zahteva imunski odziv B-celic in T-celic, da se populacije hitro razmnožijo in ustvarijo "armado" celic . To omogoča celoten odziv na vsiljivca (antigen), proizvodnjo protiteles in nastanek specializiranih spominskih celic.

Velik pomen mikrohranil!

D za obrambo! Vitamin D je potreben v majhnih količinah, vendar ima številne vloge pri uravnavanju imunskega sistema.11

Pozitivno vpliva na pregradno zaščito in delovanje številnih imunskih celic v prvi (prirojeni) in drugi (pridobljeni) liniji imunskih procesov. Imunske celice aktivirajo vitamin D za različne namene; na primer za proizvodnjo proti- mikrobnih peptidov kot del prirojene imunske obrambe in uravnavanja T-celic, za umirjanje avtoimunskega in pro-vnetnega odziva pridobljene imunosti.11

Raziskave o vlogi vitamina D in okužb dihal so v zadnjih nekaj letih dobile nove razsežnosti. Najnovejše ugotovitve kažejo, da lahko dopolnjevanje vitamina D nudi podporni učinek, največja učinkovitost pa je zabeležena z rednim dnevnim vnosom 400-1000 IE.12

Vitamin C

V zadnjih dveh letih se je ponovno povečalo zanimanje za potencial vitamina C kot ključnega akterja v imunskem sistemu. Zdi se, da je uživanje tega vitamina zelo smiselno: vitamin C podpira celovitost pregrad ter tako prirojene in pridobljene elemente imunskega sistema. Morda bi bil potreben dnevni odmerek 200 mg.2

Cink

Zdi se, da ima cink vlogo pri skoraj vseh dejavnostih delovanja imunskega sistema.13

Cink je potreben za razvoj in delovanje imunskih celic v prirojenem in pridobljenem imunskem sistemu. Cink je ključen tudi za antioksidativno zaščito in celovitost pregrade. Pomanjkanje cinka je pogosto pri starejših, zato ga je morda potrebno dodajati.2

Uravnavanje imunosti z rastlinskimi snovmi

Poleg zgoraj omenjenih klasičnih hranil se intenzivno raziskujejo tudi različne naravne rastlinske sestavine, ki lahko vplivajo na imunski sistem in naravno obrambo telesa.10, 13-15

To je eden od pomembnih razlogov, zakaj se priporoča, da vsak dan zaužijemo veliko sadja in zelenjave!


Bibliografija

1. Childs CE, Calder PC, Miles EA. Diet and Immune Function. Nutrients. 2019;11(8):1933. doi:10.3390/nu11081933
2. Berger MM, et al. Strengthening the immunity of the Swiss population with micronutrients: A narrative review and call for action. Clin Nutr ESPEN. 2021;43:39-48. doi:10.1016/j. clnesp.2021.03.012
3. Calder PC, et al. Optimal Nutritional Status for a Well-Functioning Immune System Is an Important Factor to Protect against Viral Infections. Nutrients. 2020;12(4):1181. doi:10.3390/nu12041181
4. Miles EA, Childs CE, Calder PC. Long-Chain Polyunsaturated Fatty Acids (LCPUFAs) and the Developing Immune System: A Narrative Review. Nutrients. 2021;13(1):247. doi:10.3390/nu13010247
5. Burr AHP, Bhattacharjee A, Hand TW. Nutritional Modulation of the Microbiome and Immune Response. J Immunol. 2020;205(6):1479-1487. doi:10.4049/jimmunol.2000419
6. Wastyk HC, et al. Gut-microbiota-targeted diets modulate human immune status. Cell. 2021;184(16):4137-4153.e14. doi:10.1016/j.cell.2021.06.019
7. Ghosh TS, et al. Mediterranean diet intervention alters the gut microbiome in older people reducing frailty and improving health status: the NU-AGE 1-year dietary intervention across five European countries. Gut. 2020;69(7):1218-1228. doi:10.1136/ gutjnl-2019-319654
8. Oliver A, et al. High-Fiber, Whole-Food Dietary Intervention Alters the Human Gut Microbiome but Not Fecal Short-Chain Fatty Acids. mSystems. 2021;6(2):e00115-21. doi:10.1128/mSystems.00115-21
9. Gombart AF, Pierre A, Maggini S. A Review of Micronutrients and the Immune System- Working in Harmony to Reduce the Risk of Infection. Nutrients. 2020;12(1):236. doi:10.3390/nu12010236
10. Yahfoufi N, et al. The Immunomodulatory and Anti-Inflammatory Role of Polyphenols. Nutrients. 2018;10(11):1618. doi:10.3390/nu10111618
11. Sassi F, Tamone C, D’Amelio P. Vitamin D: Nutrient, Hormone, and Immunomodulator. Nutrients. 2018;10(11). doi:10.3390/nu10111656
12. Jolliffe DA, et al. Vitamin D supplementation to prevent acute respiratory infections: a systematic review and meta-analysis of aggregate data from randomised controlled trials. Lancet Diabetes Endocrinol. 2021;9(5):276-292. doi:10.1016/S2213-8587(21)00051-6
13. Dejani NN, et al. Anticoronavirus and Immunomodulatory Phenolic Compounds: Opportunities and Pharmacotherapeutic Perspectives. Biomolecules. 2021;11(8):1254. doi:10.3390/biom11081254
14. Llivisaca-Contreras SA, et al. Plants and Natural Products with Activity against Various Types of Coronaviruses: A Review with Focus on SARS-CoV-2. Molecules. 2021;26(13):4099. doi:10.3390/molecules26134099
15. Caliskan UK, Karakus MM. Evaluation of botanicals as potential COVID-19 symptoms terminator. World J Gastroenterol. 2021;27(39):6551-6571. doi:10.3748/wjg.v27. i39.6551


Write a comment

Note: HTML is not translated!