Kaj jesti za boljšo odpornost

Kaj jesti za boljšo odpornost

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred bakterijami, virusi in drugimi vsiljivci. Zato moramo skrbeti za dober in krepak imunski sistem, jesti vse in vsakega po malem, mešano živalsko in rastlinsko hrano, ki deluje trojno: antibakterijsko, protivirusno in imuno-stimulativno. Prvič hrana moti nastajanje bakterijskih proteinov in zato se bakterije ne morejo razmnoževati. Potem zaobjame bakterije in jim prepreči ugnezdenje v genetski material celic. Imunostimulatorji v hrani pa spodbudijo hitro nastajanje t.im. ubijalskih celic T ter naravnih celičnih beljakovin iz vrst alfa, beta in gama interferonov, ki so prvi zaviralci razmnoževanja virusov po vdoru v telo. Ubijalske celice T krožijo po telesu, napadajo vsiljivce in jih uničijo.
S hrano nad bakterije in viruse
Proti bakterijam delujejo: zelje, ohrovt in brstični ohrovt, koleraba, rukola, čebula, česen, čili, hren, ingver, jabolka, jogurt, med, slive, zelena, žajbelj, nageljnove žbice, borovnice, kava in rdeče vino.

Proti virusom delujejo: zelje, ohrovt in brstični ohrovt, brokoli, rukola, ingver, črni ribez, bezeg, koleraba, slive, pomarančečesen, rdeča čebula, glutation iz sirotke (iz treh aminokislin: cisteina, glutaminske kisline in glicina).

Imunostimulativno delujejo živila, ki okrepijo imunski sistem: vsa živila, ki imajo cink, karotenoidne snovi, česen, jogurt, kislo mleko, kefir, vsa živila z vitaminom E in C ter zelje, ohrovt in brstični ohrovt, koleraba, rukola ... Cink spodbuja delovanje žleze priželjc, pomaga izdelovati protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov. Najdemo ga v semenih sezama, buč, sončnic ter v pinjolah, v svinjskih in govejih jetrih, ovčetini, pusti govedini, teletini, v jajčnem rumenjaku, polnomastnih sirih in sardelah.

Velik zaščitni pomen imajo križnice: zelje, repa, brokoli, brstični in listni ohrovt, rdeče zelje, redkev, koleraba, hren, cvetača in rukola, ki vsebujejo spojine z žveplom. Ko križnice sesekljamo, naribamo, stremo, meljemo ali ožemamo, se žveplove spojine spremenijo v izotiocianate (ITC); ti močno okrepijo imunost. Doslej so spoznali približno 120 izotiocianatov, a jih je še veliko in delujejo sinergično protivnetno, antioksidativno in antikancerogeno. ITC pospešijo odziv interferona, ki odloča o napadu na viruse in druge mikrobe, ter povečujejo zmogljivost imunskega sistema in njegovo učinkovitost, tudi tedaj, ko odpovedo antibiotiki.

Antioksidanti v sadju in zelenjavi
Karotenoidi imajo skupaj močan sinergični učinek za dvig imunskega sistema in so naravni imunostimulator.
Vodotopne flavonoidne snovi pa zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij, zlasti v sluznici sečevoda in mehurja.
Poleg rastlinskih virov krepitve imunskega sistema so zanj pomembne tudi maščobe živalskega izvora. Na primer surovo maslo iz svežega nepasteriziranega mleka krav, ki so se pasle in pozimi uživale seno. V njem je tudi pri do petkrat več konjugirane linolne kisline, ki močno okrepi imunski sistem in ščiti tudi pred tumorji. Poleg tega ima tako maslo visoko vsebnost vitamina A, ki močno preprečuje bolezni. Pomembne so tudi mlečne maščobe v mleku, smetani, jogurtih, kislem mleku, kefirju in polnomastnih sirih. Sestavljene so iz kratkih in srednje-dolgih verig maščobnih kislin in varujejo pred tumorji, glivicami in patogenimi mikroorganizmi.

Močno varuje tudi vitamin D, ki ga najlažje dobimo, če stopimo na sonce. A tega je pozimi manj, zato je dobro vitamin D zaužiti z ribjim oljem. Imunske celice moramo varovati tudi z vitaminoma C in E. Veliko naravnega vitamina E, ki ščiti pljuča pred onesnaženim zrakom in pljučnimi boleznimi, tudi jetiko, imajo ocvirki in nedimljena kraška panceta in slanina. Vitamin C pa je doma v zelju, citrusih in še kje.                   vir



Write a comment

Note: HTML is not translated!