ŽELODEC

Želodec

Oslabljena želodčna sluznica je največkrat vzrok, da jo prebavni sokovi poškodujejo in vnamejo, kar povzroča gastritis, spahovanje, zgago, napihnjenost itd.

V človeškem prebavnem sistemu bolus (majhna zaokrožena masa prežvečene hrane) vstopi v želodec iz požiralnika preko spodnjega požiralnikovega sfinktra. Želodec izloča proteaze (encime, kot je pepsin, ki prebavljajo beljakovine) in klorovodikovo kislino, ki ubija ali zavira bakterije in zagotavlja kisel pH (vrednost okoli 2) za delovanje proteaz. Mišične kontrakcije želodčne stene zmanjšajo prostornino želodčnega svoda in pripomorejo k pretvorbi bolusa v delno razgrajeno hrano. Ta počasi prehaja skozi pilorični sfinkter naprej v dvanajstnik, kjer se začne ekstrakcija hranilnih snovi. Dolžina prebavljanja hrane je odvisna od količine in vsebine obroka, načeloma pa želodec prebavi hrano med 40 minutami in nekaj urami. Povprečen človeški želodec lahko zadrži okoli liter hrane.

Absorpcija
Čeprav absorpcija v človeškem prebavnem sistemu večinoma poteka v tankem črevesju, se v želodcu ponovno privzamejo nekatere majhne molekule. To so:
- voda, če je telo dehidrirano,
- zdravilne učinkovine, kot je aspirin,
- aminokisline,
- 10–20 % zaužitega etanola (npr. iz alkoholnih pijač),
- kofein,
- v manjšem obsegu tudi vitamini, ki so topni v vodi (večina se jih absorbira v tankem črevesju).
Parietalne celice človeškega želodca proizvajajo intrinzični faktor, ki je potreben za absorpcijo vitamina B12. Ta se uporablja v celičnem metabolizmu in je potreben za nastanek rdečih krvnih celic ter za delovanje živčnega sistema.